Breza je gozdna koča, ki je namenjena spoznavanju preprostega načina življenja blizu narave. Zato spoštujemo okolico in vanjo vnašamo čim manj tujih snovi v obliki embalaže in kemičnih izdelkov. Pri prehrani vključujemo živila iz gozda in z bližnjih kmetij. Prav tako gojimo spoštljiv odnos do zvokov narave in človeške komunikacije. Ne povzročamo odvečnega hrupa s stroji in elektronskimi napravami. Tako skrbimo tudi za nizek ogljični odtis našega bivanja.

* Izraz povzamemo po naslovu knjige Nare Petrovića.

Trajnostni pogled nas uči, da je količina virov na svetu omejena. Zato ne smemo živeti objestno, na račun drugih ljudi ali prihodnjih generacij. Zavedno moramo razvijati take življenske navade posameznikov in skupnosti, ki bodo zadovoljevale naše potrebe na energetsko učinkovit in okolju prijazen način.

Na gozdni jasi z imenom Kosivna ravan pod vrhom Janč so leta 1948 postavili kočo, ki so jo uporabljali lovci. V začetku leta 1957 jo je odkupil Rod Črnega mrava. Pri tem je sodeloval takratni lovec in taborniški starešina Rajkovič. Leta 1963 so jo taborniki uredili za bivanje in v njej namestili pograd in štedilnik. O tem nam še vedno zna povedati tabornik Bogi. Obstajal je celo žig, ki so si ga odtiskovali planinci v svoje dnevnike.

Taborniki so radi hodili na Brezo. Na delovni akciji leta 1974 je klub Robidovna naredil veliko skupno ležišče, da so imeli tam zimovanja in druga zborovanja.

Konec osemdesetih je bila Breza manj obiskana in je utrpela veliko škode. Prostor so obiskovali domači nogometaši. Za prvomajske počitnice 1992 je vod "metalcev" ponovno prekrili vdrto streho. Poleti je gozdovniški Rod vzhajajočega sonca očistil okolico in notranjost, da so lahko tam taborili. V letu 2000 smo kočo dodatno izolirali.

Za kočo zgledno skrbimo in jo sproti obnavljamo.

Zaradi sprememb v okolju se veliko ljudi na svetu obrača k izkoriščanju obnovljivih virov energije, ki imajo manj škodljivih posledic. S pomočjo svetovnega spleta si privrženci zlahka izmenjujejo zamisli, kako na domiselne načine pridobivati energijo iz virov, ki so na razpolago vsem: sonce, veter, vodni tok, plimovanje, gnilobni plini, lesni ostanki in tako naprej. Glavna pot do zadostne količine energije pa je varčevanje in spreminjanje objestnih navad vseh Zemljanov.

Lopatice vetrnice (iz cevi za kanalizacijo) so nameščene na os koračnega motorja (iz starega tiskalnika). Električni tok polni manjši 12-voltni svinčev akumulator (iz računalniških napajalnikov). Regulator (sestavljen doma iz starih elektronskih komponent) odklopi polnjenje, ko je akumulator poln. Na regulatorju se nahaja tudi merilnik polnilnega toka in napetosti baterije. Na akumulator je priključena varčna lučka nad kuhinjskim pultom (odzadnja osvetlitev LCD monitorja).

Akumulator potrebuje okoli 100 ur vetra, da se napolni. Lučka deluje kakih 7 ur, preden se izprazni.

Naslednji projekt: Pridobivanje elektrike neposredno iz toplote štedilnika. Glavni sestavni del te naprave je Peltierjev člen, ki ga vgrajujejo v 12V hladilne torbe. Če ima kdo kakšno viška...